diff options
| author | Peter Karlsson <peterk> | 2004-01-31 01:26:31 +0000 |
|---|---|---|
| committer | Peter Karlsson <peterk> | 2004-01-31 01:26:31 +0000 |
| commit | 9c82a654c3ce8886aa445265b71bc70df22722f1 (patch) | |
| tree | 8bfca3fd021b9cd53076a6aa09c531915460891e /slovene | |
| parent | 637fa241e3087c4d1a76ea86ea6036b44704295e (diff) | |
CVS cleanup: removed all translations not updated in six months after the
original document was updated.
CVS version numbers
arabic/intro/about.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
catalan/contact.wml: 1.15 -> 1.16(DEAD)
catalan/social_contract.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
catalan/support.wml: 1.10 -> 1.11(DEAD)
catalan/Bugs/Reporting.wml: 1.14 -> 1.15(DEAD)
catalan/Bugs/index.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
catalan/Bugs/server-control.wml: 1.13 -> 1.14(DEAD)
catalan/MailingLists/HOWTO_start_list.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
catalan/MailingLists/debian-announce.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/MailingLists/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/News/weekly/contributing.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
catalan/banners/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/distrib/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
catalan/distrib/packages.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
catalan/doc/cvs.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
catalan/doc/ddp.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
catalan/doc/misc-manuals.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/doc/todo.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
catalan/doc/user-manuals.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
catalan/international/index.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
catalan/intro/about.wml: 1.12 -> 1.13(DEAD)
catalan/intro/cn.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
catalan/intro/free.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
catalan/misc/awards.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
catalan/partners/index.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
catalan/ports/index.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
catalan/ports/alpha/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/ports/beowulf/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/ports/ia64/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
catalan/ports/ia64/news.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/ports/m68k/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
catalan/ports/powerpc/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
catalan/security/faq.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
chinese/social_contract.wml: 1.22 -> 1.23(DEAD)
chinese/Bugs/server-refcard.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
chinese/Bugs/server-request.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
chinese/CD/artwork/index.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
chinese/CD/http-ftp/index.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
chinese/CD/jigdo-cd/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
chinese/CD/vendors/index.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
chinese/MailingLists/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
chinese/News/weekly/contributing.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
chinese/News/weekly/2002/40/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
chinese/News/weekly/2003/04/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
chinese/News/weekly/2003/08/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
chinese/News/weekly/2003/20/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
chinese/devel/constitution.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
chinese/devel/index.wml: 1.47 -> 1.48(DEAD)
chinese/devel/people.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
chinese/distrib/packages.wml: 1.14 -> 1.15(DEAD)
chinese/distrib/pre-installed.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
chinese/doc/user-manuals.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
chinese/international/index.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
chinese/intro/about.wml: 1.27 -> 1.28(DEAD)
chinese/intro/free.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
chinese/releases/index.wml: 1.14 -> 1.15(DEAD)
chinese/releases/potato/index.wml: 1.16 -> 1.17(DEAD)
chinese/releases/potato/installguide/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
chinese/releases/woody/errata.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
chinese/security/2002/dsa-201.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
croatian/devel/website/translating.wml: 1.17 -> 1.18(DEAD)
english/international/Russian.wml: 1.18 -> 1.19(DEAD)
english/international/Spanish.wml: 1.20 -> 1.21(DEAD)
english/international/Chinese/index.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
french/devel/constitution.wml: 1.10 -> 1.11(DEAD)
german/devel/debian-med/talks/med/index.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
indonesian/contact.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
indonesian/donations.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
indonesian/index.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
indonesian/license.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
indonesian/social_contract.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
indonesian/support.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
indonesian/News/index.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
indonesian/News/press/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
indonesian/News/weekly/contributing.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
indonesian/News/weekly/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
indonesian/devel/website/index.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
indonesian/intro/about.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
indonesian/intro/cn.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
indonesian/intro/free.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
italian/devel/passwordlessssh.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
italian/devel/join/nm-amhowto.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
japanese/devel/constitution.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
japanese/devel/debian-med/drugdb.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
japanese/devel/debian-med/practice.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
japanese/vote/2003/vote_0002.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
korean/donations.wml: 1.45 -> 1.46(DEAD)
korean/Bugs/Developer.wml: 1.801 -> 1.802(DEAD)
korean/Bugs/Reporting.wml: 1.14 -> 1.15(DEAD)
korean/Bugs/index.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
korean/Bugs/server-control.wml: 1.801 -> 1.802(DEAD)
korean/Bugs/server-refcard.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
korean/Bugs/server-request.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
korean/CD/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
korean/CD/jigdo-cd/index.wml: 1.401 -> 1.402(DEAD)
korean/News/weekly/2001/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/News/weekly/2002/14/index.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
korean/News/weekly/2002/15/index.wml: 1.101 -> 1.102(DEAD)
korean/News/weekly/2002/25/index.wml: 1.101 -> 1.102(DEAD)
korean/News/weekly/2002/26/index.wml: 1.202 -> 1.203(DEAD)
korean/News/weekly/2002/28/index.wml: 1.101 -> 1.102(DEAD)
korean/doc/devel-manuals.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
korean/international/index.wml: 1.17 -> 1.18(DEAD)
korean/international/l10n/index.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
korean/intro/about.wml: 1.70 -> 1.71(DEAD)
korean/intro/cn.wml: 1.141 -> 1.142(DEAD)
korean/intro/why_debian.wml: 1.33 -> 1.34(DEAD)
korean/mirror/ftpmirror.wml: 1.15 -> 1.16(DEAD)
korean/mirror/index.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
korean/mirror/official.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/mirror/push_mirroring.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
korean/mirror/push_server.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/mirror/size.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
korean/mirror/webmirror.wml: 1.502 -> 1.503(DEAD)
korean/partners/index.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
korean/ports/index.wml: 1.32 -> 1.33(DEAD)
korean/ports/hurd/hurd-devel-debian.wml: 1.402 -> 1.403(DEAD)
korean/ports/hurd/hurd-devel.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/ports/hurd/hurd-doc-server.wml: 1.301 -> 1.302(DEAD)
korean/ports/hurd/hurd-doc-translator.wml: 1.301 -> 1.302(DEAD)
korean/ports/hurd/hurd-doc-utils.wml: 1.302 -> 1.303(DEAD)
korean/ports/hurd/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/ports/powerpc/history.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/ports/powerpc/index.wml: 1.28 -> 1.29(DEAD)
korean/ports/powerpc/inst/chrp.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
korean/ports/powerpc/inst/install.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
korean/ports/powerpc/inst/pmac.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
korean/ports/powerpc/inst/prep.wml: 1.401 -> 1.402(DEAD)
korean/ports/sparc/index.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
korean/ports/sparc/porting.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
korean/ports/sparc/problems.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
lithuanian/contact.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
lithuanian/social_contract.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
lithuanian/support.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
lithuanian/releases/potato/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
norwegian/contact.wml: 1.29 -> 1.30(DEAD)
norwegian/social_contract.wml: 1.19 -> 1.20(DEAD)
norwegian/support.wml: 1.24 -> 1.25(DEAD)
norwegian/Bugs/Developer.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
norwegian/Bugs/Reporting.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
norwegian/Bugs/index.wml: 1.27 -> 1.28(DEAD)
norwegian/CD/vendors/index.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
norwegian/MailingLists/debian-announce.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
norwegian/MailingLists/index.wml: 1.16 -> 1.17(DEAD)
norwegian/News/weekly/index.wml: 1.13 -> 1.14(DEAD)
norwegian/devel/constitution.wml: 1.18 -> 1.19(DEAD)
norwegian/devel/index.wml: 1.45 -> 1.46(DEAD)
norwegian/distrib/index.wml: 1.22 -> 1.23(DEAD)
norwegian/distrib/packages.wml: 1.25 -> 1.26(DEAD)
norwegian/international/index.wml: 1.17 -> 1.18(DEAD)
norwegian/intro/about.wml: 1.32 -> 1.33(DEAD)
norwegian/intro/cn.wml: 1.29 -> 1.30(DEAD)
norwegian/intro/free.wml: 1.15 -> 1.16(DEAD)
norwegian/intro/why_debian.wml: 1.29 -> 1.30(DEAD)
norwegian/misc/index.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
norwegian/releases/index.wml: 1.21 -> 1.22(DEAD)
norwegian/releases/potato/index.wml: 1.25 -> 1.26(DEAD)
norwegian/releases/woody/index.wml: 1.25 -> 1.26(DEAD)
norwegian/searchtmpl/search.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
romanian/CD/vendors/index.wml: 1.11 -> 1.12(DEAD)
russian/devel/constitution.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/devel/developers.loc.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
russian/devel/join/index.wml: 1.9 -> 1.10(DEAD)
russian/devel/join/newmaint.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
russian/events/2000/0202-linexpo-fr.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/events/2000/0629-linuxtag.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
russian/events/2001/0704-debcon.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
russian/events/2001/0705-linuxtag.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/events/2003/0605-linuxwochen-report.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
russian/international/index.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
russian/security/2000/20000108.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
russian/security/2000/20000109.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
russian/security/2000/20000201.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
russian/security/2000/20000217.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
russian/security/2000/20000227.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
russian/security/2000/20000229.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/security/2000/20000309.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/security/2000/20000328.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/security/2000/20000605.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
russian/security/2000/20000605a.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
russian/security/2000/20000619.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
russian/security/2000/20000623.wml: 1.6 -> 1.7(DEAD)
russian/security/2000/20000628.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/security/2000/20000702.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
russian/security/2000/index.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
slovene/contact.wml: 1.5 -> 1.6(DEAD)
slovene/license.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
slovene/support.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
slovene/intro/about.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
slovene/intro/free.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
slovene/intro/why_debian.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
spanish/ports/arm/index.wml: 1.13 -> 1.14(DEAD)
spanish/ports/hurd/hurd-cd.wml: 1.19 -> 1.20(DEAD)
spanish/ports/hurd/hurd-doc-server.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
spanish/ports/powerpc/index.wml: 1.13 -> 1.14(DEAD)
turkish/donations.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
turkish/support.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
turkish/Bugs/index.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
turkish/MailingLists/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
turkish/consultants/index.wml: 1.1 -> 1.2(DEAD)
turkish/devel/website/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
turkish/international/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
turkish/intro/about.wml: 1.7 -> 1.8(DEAD)
turkish/mirror/index.wml: 1.8 -> 1.9(DEAD)
turkish/misc/related_links.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
turkish/ports/index.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
turkish/releases/index.wml: 1.2 -> 1.3(DEAD)
turkish/security/faq.wml: 1.3 -> 1.4(DEAD)
turkish/security/index.wml: 1.4 -> 1.5(DEAD)
Diffstat (limited to 'slovene')
| -rw-r--r-- | slovene/contact.wml | 142 | ||||
| -rw-r--r-- | slovene/intro/about.wml | 208 | ||||
| -rw-r--r-- | slovene/intro/free.wml | 127 | ||||
| -rw-r--r-- | slovene/intro/why_debian.wml | 206 | ||||
| -rw-r--r-- | slovene/license.wml | 21 | ||||
| -rw-r--r-- | slovene/support.wml | 184 |
6 files changed, 0 insertions, 888 deletions
diff --git a/slovene/contact.wml b/slovene/contact.wml deleted file mode 100644 index 3859a054891..00000000000 --- a/slovene/contact.wml +++ /dev/null @@ -1,142 +0,0 @@ -#use wml::debian::template title="Kako se obrnete na nas" NOCOMMENTS="yes" -#use wml::debian::translation-check translation="1.30" - -<p>Debian je velika organizacija, zato obstaja veliko načinov, da se obrnete na nas. -Ta stran je povzetek pogosto zaželenih stikov, ki pa nikakor ni -izčrpen. Več kontaktnih naslovov najdete na drugih straneh.</p> - -<p>Angleščina je najpogostejši sporazumevalni jezik med razvijalci Debiana, zato -vas prosimo, da vsa začetna sporočila razvijalcem pošljete v -<strong>angleščini</strong>. Če to ni možno, poskusite na -<a href="http://lists.debian.org/users.html#debian-user">poštnem seznamu za vaš jezik</a>.</p> - -<hrline> - -<ul> - <li><a href="#generalinfo">Splošne informacije</a> - <li><a href="#installuse">Namestitev in uporaba Debiana</a> - <li><a href="#press">Javnost / Tisk</a> - <li><a href="#helping">Pomoč Debianu</a> - <li><a href="#packageproblems">Prijava težav z Debianovimi paketi</a> - <li><a href="#development">Razvoj Debiana</a> - <li><a href="#infrastructure">Težave z infrastrukturo Debiana</a> -</ul> - -<hrline> - -<H2><a name="generalinfo">Splošne informacije</a></H2> - -<p>Večina podatkov o Debianu je zbrana na našem spletnem mestu -<a href="$(HOME)">http://www.debian.org/</a>, zato vas prosimo, da ga -prebrskate in <a href="$(SEARCH)">preiščete</a>, preden se obrnete na nas. - -<p>V <a href="doc/FAQ/">pogostih vprašanjih</a> boste našli odgovore na veliko vprašanj. -Ta dokument je na voljo tudi v obliki navadnega besedila, PostScriptu in zapakiranih HTML datotekah na -<a href="ftp://ftp.debian.org/debian/doc/FAQ/">našem FTP mestu</a>. - -<p>Splošna vprašanja o projektu Debian lahko pošljete na poštni seznam -<em>debian-project</em> na naslovu -<email debian-project@lists.debian.org>. -Prosimo, da na ta seznam ne pošiljate vprašanj o uporabi Linuxa. -Za takšna vprašanja glejte spodaj. - -<H2><a name="installuse">Namestitev in uporaba Debiana</a></H2> - -<p>Če ste prepričani, da odgovora na vaše vprašanje ni v dokumentaciji na namestitvenem nosilcu -zapisa ali na naši spletni strani, se lahko obrnete na zelo aktiven poštni -seznam<em>debian-user</em>, kjer bodo uporabniki in razvijalci Debiana poskušali -odgovoriti na vaše vprašanje. - -Vsa vprašanja o -<UL> - <LI>namestitvi - <LI>konfiguraciji - <LI>podprti strojni opremi - <LI>administraciji računalnika - <LI>uporabi Debiana -</UL> -lahko pošljete na ta seznam. - -Preprosto se <a href="http://lists.debian.org/debian-user/">prijavite na seznam -<em>debian-user</em></a> in pošljite vprašanja na -<email debian-user@lists.debian.org>. - -<p>Ob tem obstajajo tudi uporabniški poštni seznami v različnih jezikih. -Glej <a href="http://lists.debian.org/users.html#debian-user">prijavljanje na mednarodne poštne sezname</a>. - -<p>Če mislite, da ste našli napako v našem namestitvenem sistemu, pošljite podatke o njej na -<email debian-boot@lists.debian.org> -ali <a href="Bugs/Reporting">podajte poročilo o napaki</a> za psevdopaket<a -href="http://bugs.debian.org/boot-floppies">boot-floppies</a>. - -<H2><a name="press">Javnost / Tisk</a></H2> - -<p>Če potrebujete podatke za članek ali želite objaviti novico na naši strani z novicami, -se obrnite na naš <a href="mailto:press@debian.org">oddelek za stike z javnostjo</a>. - -<H2><a name="helping">Pomoč Debianu</a></H2> - -<p>Če bi radi ponudili pomoč Debianu, prosimo najprej poglejte -<a href="devel/join/">kaj lahko storite za nas</a>. - -<p>Če želite postaviti zrcalo Debianovega spletnega mesta, glejte strani o -<a href="mirror/">zrcaljenju Debiana</a>. Novo zrcalo prijavite s -<a href="mirror/submit">tem obrazcem</a>. Težave z obstoječimi zrcali -lahko prijavite na <email mirrors@debian.org>. - -<p>Če želite prodajati CDje z Debianom, glejte<a href="CD/vendors/info">\ -navodila za prodajalce CDjev</a>. Če želite biti objavljeni v seznamu prodajalcev CDjev, -<a href="CD/vendors/adding">sledite navodilom</a>. - -<H2><a name="packageproblems">Prijavljanje težav z Debianovimi paketi</a></H2> - -<p>Če želite prijaviti napako v katerem od Debianovih paketov, lahko uporabite naš -sledilnik napak, kjer lahko preprosto prijavite svojo težavo. Prosimo preberite -<a href="Bugs/Reporting">navodila za prijavljanje napak</a>. - -<p>Če se želite le obrniti na vzdrževalca posameznega Debianovega paketa, -lahko uporabite posebne poštne psevdonime, pripravljene za vsak paket. -Vsaka pošta, poslana na naslov <<var>ime_paketa</var>>@packages.debian.org bo -posredovana odgovornemu vzdrževalcu paketa. - -<p>Če želite razvijalce diskretno opozoriti na varnostno težavo v Debianu, -pošljite sporočilo na <email security@debian.org>. - -<H2><a name="development">Razvoj debiana</a></H2> - -<p>Če se vaše vprašanje nanaša na razvoj Debiana, vam je na voljo več -<a href="http://lists.debian.org/devel.html">razvojnih poštnih seznamov</a>, preko -katerih se lahko obrnete na razvijalce. - -<p>Splošni razvojni poštni seznam je <em>debian-devel</em>: nanj se lahko -<a href="http://lists.debian.org/debian-devel/">prijavite</a> in nato pošljete sporočilo na -<email debian-devel@lists.debian.org>. - -<H2><a name="infrastructure">Problemi z infrastrukturo Debiana</a></H2> - -<p>Če imate težave z Debianovimi storitvami, lahko ponavadi -<a href="Bugs/Reporting">prijavite napako</a> v ustreznem -<a href="Bugs/pseudo-packages">psevdopaketu</a>. - -<p>Lahko pa se tudi pošljete elektronsko pošto: - -<dl> -<dt>urednikome spletnih strani</dt> - <dd><email debian-www@lists.debian.org></dd> -#include "$(ENGLISHDIR)/devel/website/tc.data" -<ifneq "$(CUR_LANG)" "English" " -<dt>prevajalcem spletnih strani</dt> - <dd><: &list_translators($CUR_LANG); :></dd> -"> -<dt>administratorjem razvijalske podatkovne zbirke</dt> - <dd><email admin@db.debian.org></dd> -<dt>vzdrževalcem arhivov poštnih seznamov</dt> - <dd><email listarchives@debian.org></dd> -<dt>skrbnikpm poštnih seznamov</dt> - <dd><email listmaster@lists.debian.org></dd> -<dt>skrbnikom sledilnika napak</dt> - <dd><email owner@bugs.debian.org></dd> -</dl> - -<p>Imamo tudi popoln seznam raznih <a href="intro/organization"> -položajev in poštnih naslovov</a>, preko katerih se lahko obrnete na razne dele organizacije. diff --git a/slovene/intro/about.wml b/slovene/intro/about.wml deleted file mode 100644 index 6652f16df93..00000000000 --- a/slovene/intro/about.wml +++ /dev/null @@ -1,208 +0,0 @@ -#use wml::debian::template title="About Debian" -#include "$(ENGLISHDIR)/releases/info" -#use wml::debian::translation-check translation="1.53" - -<UL> -<LI><A href="#what">KAJ sploh je Debian?</A> -<LI><A href="#free">In vse je zastonj?</A> -<LI><A href="#CD">Pravite zastonj, ampak CD-ji in omrežne povezave stanejo!</A> -<LI><A href="#disbelief">Večina programske opreme stane več deset tisoč tolarjev. Kako jo lahko delite zastonj?</A> -<LI><A href="#hardware">Kakšna strojna oprema je podprta?</A> -<LI><A href="#info">Preden se odločim, potrebujem več informacij.</A> -<LI><A href="#why">Še vedno nisem prepričan. Kaj so prednosti in slabosti Debian?</A> -<LI><a href="#install">Kako pridem do debiana?</a> -<LI><a href="#support">Ne znam ga namestiti sam. - Kje najdem podporo za Debian?</a> -<LI><A href="#who">Kdo sploh ste vsi vi?</A> -<LI><A href="#users">Kdo uporablja Debian?</A> -<LI><A href="#history">Kako se je vse skupaj začelo?</A> -</UL> - - -<H2><A name="what">KAJ je Debian?</A></H2> - -<P><A HREF="$(HOME)/">Projekt Debian</A> je združenje posameznikov s skupnim ciljem -ustvariti <A HREF="free">prost</A> -operacijski sistem. Operacijski sistem, ki smo ga ustvarili, se imenuje -<strong>Debian GNU/Linux</strong> ali na kratko <strong>Debian</strong>. - -<p>Operacijski sistem je nabor osnovnih programov in pripomočkov. ki omogočajo -delovanje vađega računalnika. V srcu operacijskega sistema je jedro (<em>kernel</em>) -Jedro je najosnovejši program na računalniku, ki skrbi za osnovno delovanje računalnika -in omogoča zaganjanje drugih programov. - -<p>Debianovi sistemi trenutno uporabljajo <a href="http://www.kernel.org/">Linuxovo</a> -jedro. Linux je popolnoma prost kos programske opreme, ki ga je začel razvijati -<a href="http://www.cs.helsinki.fi/u/torvalds/">Linus Torvalds</a>, - v nadaljevanju pa so mu pomagali tisoči programerjev po vsem svetu. - -<p>Obenem pa delamo na razvoju Debiana za druga jedra, predvsem za -<A href="http://www.gnu.org/software/hurd/hurd.html">Hurd</A>. -Hurd je zbirka strežnikov, ki tečejo na mikrojedru (kot je npr. Mach) in -ponujajo različne storitve. Hurd je prosta programska oprema, ki jo izdeluje -<a href="http://www.gnu.org/">projekt GNU</a>. - -<P>Velik del osnovnih orodij, ki dopoljnjujejo naš operacijski sistem, -prihaja iz <A href="http://www.gnu.org/">projekta GNU</A>, odtod tudi imeni -GNU/Linux in GNU/Hurd. Tudi ta orodja so prosta in zastonj. - -<P>Seveda uporabniki potrebujejo aplikacijsko programsko opremo, tj. programe -s katerimi lahko počnejo, to kar si želijo, od urejanja dokumentov in poslovanja -podjetja do igranja igric in pisanja programov. Z Debianom dobite -več kot <packages_in_stable> <A HREF="$(DISTRIB)/packages">paketov</A> (vnaprej prevedene -programske opreme, pakirane v prijazni obliki za preprosto namestitev na vašem -računalniku)— vse <A HREF="free">prosto</A>. - -<P>It's a bit like a tower. Jedro je temelj, nanj pa so postavljena osnovna orodja. -Nad njimi je vsa programska oprema, ki jo uporabljate na svojem računalniku. -Na vrhu pa je Debian, ki pozorno organizira in usklajuje programe, da pravilno delujejo -skupaj. - -<H2>In vse je <A HREF="free">prosto</A>?</H2> - -<P>Morda se sprašujete, zakaj ljudje porabijo ure svojega časa, da napišejo programsko -opremo, jo pozorno zapakirajo in jo nato <EM>podarijo</EM>? -Odgovori so prav tako raznovrstni kot sodelavci. -Nekateri radi pomagajo drugim. -Mnogi pišejo programe, da bi se naučili več o računalnikih. -Vse več in več ljudi išče načine izogniti se napihnjenim cenam programske opreme. -Vse večja množica prispeva v zahvalo za odlično programsko opremo, ki so jo dobili od drugih. -Številni akademiki ustvarjajo prosto programsko opremo, s katero razširjajo rezultate svojih raziskav. -Podjetja pomagajo vzrževati prosto programsko opremo, da imajo vpliv na njen razvoj - najhitrejša pot -do novega delovanja programske opreme je, da ga napišete sami! -In seveda, mnogim med nami je vse skupaj imenitna zabava. - -<P>Debian je tako zavezan prosti programski opremi, da se nam je zdelo potrebno to -odločitev formalizirati v pisni obliki. Tako je nastal naš -<A href="$(HOME)/social_contract">Družbeni dogovor</A>. - -<P>Čeprav Debian verjame v prosto programsko opremo, obstajajo primeri, ko uporabniki želijo -ali morajo na svoj računalnik namestiti neprosto programsko opremo. Debian to potrebo podpira -v največji možni meri. Na voljo je celo vse večje število paketov, katerih edina naloga je namestitev -neproste programske opreme na Debianu. - -<H2><a name="CD">Pravite prosto, ampak CD-ji in povezave stanejo!</a></H2> - -<P>Morda se sprašujete: Če je programska oprema prosta, zakaj moram prodajalcu -plačati CD ali ponudniku internetnih storitev povezavo, če želim Debian prenesti z interneta? - -<p>Ko kupite CD, plačate čas in denarni vložek za izdelavo CD-jev, poslovno tveganje -(v primeru da ne prodajo vseh CD-jev). Z drugimi besedami, plačate nosilec zapisa, na katerem -programsko opremo dobite in ne same programske opreme. - -<p>Ko rečemo "prost", govorimo o -<strong>svobodi</strong> programske opreme, ne o brezplačnosti. Prevberite več o tem, -<a href="free">kaj mislimo s "prosto programsko opremo"</a> in -<a href="http://www.fsf.org/philosophy/free-sw.html">kaj o tem pravi Free Software -Foundation</a>. - -<H2><A name="disbelief">Programska oprema ponavadi stane več deset tisoč tolarjev. Kako jo lahko podarite?</A></H2> - -<P>Boljše vprašanje je, kako podjetjem uspe zaračunati tako veliko? -Izdelava programske opreme ni podobna izdelavi avtomobila. Ko enkrat naredite en izvod -programske opreme, so stroški izdelave milijona kopij zanemarljivi (obstajajo dobri razlogi, -da Microsoft ima toliko milijard na banki). - -<P>Povejmo drugače: če bi na dvorišču imeli neskončno zalogo peska, bi ga morda bili -pripravljeni deliti zastonj. Bilo bi pa neumno plačati tovornjak, ki bo pesek drugim dostavil. -Pričakovali bi, da ga bodo prišli iskati sami (kar je tako kot prenos z interneta) ali komu -plačali, da jim ga dostavi (kar je tako kot nakup CD-ja). -Natanko tako dela Debian in zato je večina CD-jev tako poceni -(samo 6 USD za tri CD-je). - -<p>Debian ne sliži denarja s prodajo CD-jev, obenem pa potrebujemo denar za plačevanje stroškov -kot sta registracija domen in strojna oprema. Zato vas prosimo, da CD-je kupite od enega izmed -<A href="../CD/vendors/">prodajalcev CD-jev</A>, ki -<A href="$(HOME)/donations">prispeva</A> delež prihodkov projektu Debian. - -<H2><A name="hardware">Kakšna strojna oprema je podpta?</A></H2> - -<P>Debian bo deloval na skoraj vseh osebnih računalnikih, vključno z večino starejših modelov. -Vsaka nova različica Debiana ponavadi podpira večje število računalniških arhitektur. -Za popoln seznam podprtih arhitektur, glej <A HREF="../releases/stable/">dokumentacijo stabilne izdaje</A>. - -<P>Podprta je skoraj vsa običajna strojna oprema. -Če se želite prepričati, ali so vse naprave, priključne na vaš računalnik, podprte, -glejte <A href="http://www.tldp.org/HOWTO/Hardware-HOWTO/">Linux Hardware -Compatibility HOWTO</A>. - -<P>Nekaj podjetij otežkoča podporo za svojo strojnmo opremo, tako da -ne objavljajo specifikacij. To pomeni, da take strojne opreme verjetno ne boste mogli -uporabiti z GNU/Linuxom. Nekatera podjetja izdajo neproste gonilnike, kar pa postane problem, -če podjetje neha poslovati ali podpirati strojno opremo, ki jo imate. -Priporočamo nakup samo tiste strojne opreme, za katero proizvajalci ponujajo -<A href="free">proste</A> gonilnike. - -<H2><A name="info">Potrebujem več podatkov.</A></H2> - -<P>Poglejte naše <A href="$(DOC)/FAQ/">odgovore na pogosta vprašanja</A>. - -<H2><A name="why">Še vedno nisem prepričan.</A></H2> - -<P>Ni nam treba verjeti na besedo - preiskusite Debian sami. Prostor na -trdem disku se je pocenil, zato verjetno lahko žrtvujete približno 500 MB. -Debian lahko preprosto namestite v ta dodatni prostor in ga uporabljate -skupaj z drugimi operacijskimi sistemi. Če boste čez čas ta prostor potrebovali, -lahko čez čas katerega od operacijskih sistemov zbrišete -(in prepričani smo, da Debiana potem, ko izkusite njegovo moč, ne boste zbrisali). - -<P>Ker vam bo namestitev operacijskega sistema vzela nekaj dragocenega časa, -je razumljivo, če imate zadržke. Zato smo pripravili seznam -<A href="why_debian">prednosti in slabosti Debiana</A>, ki bi vam moral -olajšati odločitev, ali se splača zapravljati čas. Upamo, da cenite -našo poštenost in iskrenost. - -<H2><a name="install">Kako pridem do Debiana?</a></H2> - -<p>Najbolj priljubljena je namestitev Debiana s CD-ja, ki ga lahko kupite za -ceno nosilca zapisa od enega od naših številnih prodajalcev CD-jev. Če imate -dobro povezavo z internetom, lahko Debian naložite in namestite preko interneta.</p> - -<p>Za več podatkov glej stran <a href="../distrib/">Kako do Debiana?</a>.</p> - -<p>Morda bo koristno, če si najprej ogledate -<A href="http://www.tldp.org/HOWTO/Hardware-HOWTO/">Linux Hardware -Compatibility HOWTO</A>. - -<p>Ne pozabize pregledati seznama <A href="$(DISTRIB)/packages">paketov</A>, -ki jih ponujamo (upamo, da vas ne bo prestrašilo njihovo veliko število). - -<H2><a name="support">Ne znam ga sam namestiti. Kako dobim podporo za Debian?</a></H2> - -<p>Pomoč lahko najdete v dokumentaciji, ki je na voljo tako na naši spletni strani -kot v paketih, ki jih namestite na svojem računalniku. Lahko pa se tudi obrnete na nas -preko poštnih seznamov ali IRC-a. Najamete lahko celo svetovalca, ki bo opravil delo -namesto vas.</p> - -<p>Za več podatkov glejte strani <a href="../doc/">Dokumentacija</a> in -<a href="../support">podpora</a>.</p> - -<H2><A name="who">Kdo sploh ste vsi vi?</A></H2> - -<P>Debian ustvarja skoraj tisoč -<A href="$(DEVEL)/people">razvijalcev</A> po vsem svetu, ki prostovoljno -prispevajo svoje delo v prostem času. -Le redki med razvijalci so se že srečali v živo. Komunicirajo predvsem -preko elektronske pošte (poštnih seznamov na -lists.debian.org) in IRC-a (kanal #debian na irc.debian.org). - -<H2><A name="users">Kdo uporablja Debian?</A></H2> - -<P>Čeprav natančne statistike ni (Debian pač ne zahteva registracije uporabnikov), -obstajajo precej močni dokazi da Debian uporablja širok razpon organizacij, -velikih in majhnih, in tisoči posameznikov. Seznam znanih organizacij, ki na kratko -pojasnjujejo kako in zakaj uporabljajo Debian, lahko najdete na strani -<a href="../users/">Kdo uporablja Debian?</a>. - -<H2><A name="history">Kako se je vse skupaj začelo?</A></H2> - -<P>Debian je avgusta 1993 začel ustvajati Ian Murdock, kot novo odprto distribucijo -v duhu Linuxa in GNU-ja. Namen je že od začetka bil izdelati pozorno in preudarno -sestavljeno distribucijo, ki bo podprta z enako mero pozornosti. Debian je začel kot -majhna, tesno povezana skupina hekerjev prostega programja in počasi zrasel v veliko, -dobro organizirano skupnost razvijalcev in uprabnikov. Na voljo je tudi -<A HREF="$(DOC)/manuals/project-history/">podrobna zgodovina</A>. - -<p>Ime Debian je sestavljeno iz imen avtorja Debiana, Iana Murdocka, in njegove -žene, Debre. -
\ No newline at end of file diff --git a/slovene/intro/free.wml b/slovene/intro/free.wml deleted file mode 100644 index 3b71ad35f46..00000000000 --- a/slovene/intro/free.wml +++ /dev/null @@ -1,127 +0,0 @@ -#use wml::debian::template title="What Does Free Mean?" NOHEADER="yes" -#use wml::debian::translation-check translation="1.13" - -<H1>What Does Free Mean? <tt>or</tt> What do you mean by Free Software?</H1> - -<P><strong>Note:</strong> In February 1998 a group moved to replace the term -"<a href="http://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html">Free Software</a>" -with "<a href="http://www.opensource.org/docs/definition.html">Open Source -Software</a>". As will become clear in the -discussion below, they both refer to essentially the same thing. - -<P>Many people new to free software find themselves confused because -the word "free" in the term "free software" is not used the way they expect. -To them free means "at no cost". -An English dictionary lists almost twenty different meanings for "free". -Only one of them is "at no cost". The rest refer to liberty -and lack of constraint. When we speak of <em>Free Software</em>, -we mean freedom, not price. - -<P>Software that is free only in the sense that you don't need to pay -to use it is hardly free at all. You may be forbidden to pass it on, -and you are almost certainly prevented from improving it. Software -licensed at no cost is usually a weapon in a marketing campaign to -promote a related product or to drive a smaller competitor out of -business. There is no guarantee that it will stay free. - -<P>Truly free software is always free. Software that is placed in the -public domain can be snapped up and put into non-free programs. Any -improvements then made are lost to society. -To stay free, software must be copyrighted and licensed. - -<P>To the uninitiated, either a piece of software is free or it isn't. Real life -is much more complicated than that. To understand what kinds of things people -are implying when they call software free we must take a little detour into -the world of software licenses. - -<P>Copyrights are a method of protecting the rights of the creator of -certain types of works. -In most countries, software you write is automatically copyrighted. -A license is the authors way of allowing use of his creation (software in this case), -by others, in ways that are acceptable to him. -It is up to the author to include a license which declares in what ways the software may be used. -For a proper discussion of copyright see -<A HREF="http://www.copyright.gov/">http://www.copyright.gov/</A>. - -<P>Of course, different circumstances call for different licenses. -Software companies are looking to protect their assets so they only release compiled code -(which isn't human readable) and put many restrictions on the use of the software. -Authors of free software on the other hand are generally looking for some combination of the following: -<UL> -<LI>Not allowing use of their code in proprietary software. Since they are releasing - their code for all to use, they don't want to see others steal it. - In this case, use of the code is seen as a trust: you may use it, as - long as you play by the same rules. -<LI>Protecting identity of authorship of the code. People take great pride in their work - and do not want someone else to come along and remove their name from it or claim that - they wrote it. -<LI>Distribution of source code. One of the problems with most commercial code is that you - can't fix bugs or customize it since the source code is not available. Also, the company - may decide to stop supporting the hardware you use. Many free licenses - force the distribution of the source code. This protects the user by allowing them to - customize the software for their needs. This also has other - ramifications which will be discussed later. -<LI>Forcing any work that includes part of their work (such works are called <em>derived - works</em> in copyright discussions) to use the same license. -</UL> - -<P>Many people write their own license. This is frowned upon as writing a -license that does what you want involves subtle issues. Too often the wording used is -either ambiguous or people create conditions that conflict with each other. -Writing a license that would hold up in court is even harder. -Luckily, there are a number of licenses already written that probably -do what you want. - -<P>Three of the most widely found licenses are: -<UL> -<LI>The <A HREF="http://www.gnu.org/copyleft/gpl.html">GNU General Public -License (GPL)</A>. Some good background information on software licenses -and a copy of the license can be found at -<A HREF="http://www.gnu.org/copyleft/copyleft.html">the GNU web site</A>. -This is the most common free license in use in the world. - -<LI><A HREF="http://language.perl.com/misc/Artistic.html">Artistic License</A>. - -<LI><A HREF="../misc/bsd.license">BSD style license</A>. -</UL> -<!-- -Clearly, no single license will fit everyone's needs. To help people select -the license that is most appropriate for them, you might like to look at -our <A HREF="license_disc">comparison of common Free Software licenses</A>. ---> - -<P>Some of the features these licenses have in common. -<UL> -<LI>You can install the software on as many machines as you want. -<LI>Any number of people may use the software at one time. -<LI>You can make as many copies of the software as you want and give them - to whomever you want (free or open redistribution). -<LI>There are no restrictions on modifying the software (except for keeping certain - notices intact). -<LI>There is no restriction on distributing, or even selling, the software. -</UL> - -<P>This last point, which allows the software to be sold for money seems to go -against the whole idea of free software. It is actually one of its strengths. -Since the license allows free redistribution, once one person gets a copy -they can distribute it themselves. They can even try to sell it. -In practice, it costs essentially no money to make electronic -copies of software. Supply and demand will keep the cost down. If it -is convenient for a large piece of software or an aggregate of software -to be distributed by some media, such as CD, the vendor is free to charge -what they like. If the profit margin is too high, however, new vendors will -enter the market and competition will drive the price down. -As a result, you can buy a full 3 CD distribution of Debian for as little -as $6US. - -<P>While free software is not totally free of constraints (only putting something -in the public domain does that) it gives the user the flexibility -to do what they need in order to get work done. At the same time, it protects -the rights of the author. Now that's freedom. - -<P>Debian GNU/Linux is a strong supporter of free software. Since many different -licenses are used on software, a set of guidelines, the -<A HREF="../social_contract#guidelines">Debian Free Software Guidelines (DFSG)</A> -were developed to come up with a reasonable definition of what -constitutes free software. Only software that complies with the DFSG is allowed -in the main distribution of Debian. diff --git a/slovene/intro/why_debian.wml b/slovene/intro/why_debian.wml deleted file mode 100644 index 0ebff14430b..00000000000 --- a/slovene/intro/why_debian.wml +++ /dev/null @@ -1,206 +0,0 @@ -#use wml::debian::template title="Razlogi za izbiro debiana" -#include "$(ENGLISHDIR)/releases/info" -#use wml::debian::translation-check translation="1.45" - -<P>Zahvaljujemo se, da razmiljate o uporabi Debian GNU/Linuxa na vaem raunalniku. -e niste posvsem prepriani, zakaj bi uporabili Debian, premislite o naslednjem: - -<DL> -<DT><B>Vzdrujejo ga uporabniki.</B></DT> - - <DD>e je kaj treba popraviti ali izboljati, to kar storimo.</DD> - -<DT><B>Podpora brez primere</B></DT> - - <DD>Na sporoila, poslana na <A HREF="../MailingLists/">potne sezname</A>, pogosto - e v 15 minutah (ali prej) odogovorijo ljudje, ki Debian razvijajo, in to zastonj. - Primerjajte to z obiajno telefonsko podporo: ure na telefonu (ki jih plaujete) in na - koncu se pogovarjate z nekom, ki programa ne pozna dovolj, da bi sploh razumel vae vpraanje. - </DD> - -<DT><B>Ne boste sami</B></DT> - - <DD>Debian uporablja irok razpon organizacij, - velikih in majhnih, in tisoi posameznikov. Seznam znanih organizacij, ki na kratko - pojasnjujejo kako in zakaj uporabljajo Debian, lahko najdete na strani - <a href="../users/">Kdo uporablja Debian?</a>.</DD> - -<DT><B>Najbolji paketni sistem na svetu.</B></DT> - - <DD>Vam je dovolj nepotrebnih datotek zaostalih iz starih razliic - programske opreme, ki delajo gneo v vapem sistemu. Ali nameanja programske - opreme, ki sesuje va sistem zaradi neusklajenosti med programi? - Dpkg, Debianov preizkueni paketni sistem, za to poskrbi namesto vas.</DD> - -<DT><B>Preprosta namestitev</B></DT> - - <DD>e mislite, da je Linux teko namestiti, pomeni, da zadnje ase niste preizkusili - Debiana. Namestitev neprestano izboljujemo. Debian lahko namestite neposredno - s CD-jev, iz DOS-a, z disket ali celo preko mree.</DD> - -<DT><B>Neverjetna koliina programske opreme</B></DT> - - <DD>Z Debianom dobite <A HREF="../distrib/packages"><packages_in_stable> razlinih - kosov programske opreme</A>. Vsak kos je <A HREF="free">prost</A>. e imate - komercialno programsko opremo, ki delujejo na Linuxu, jo lahko e vedno uporabite - - e ve, morda je na voljo poseben namestitveni program za Debian, ki bo komercialno - programsko opremo samodejno namestil in nastavil.</DD> - -<DT><B>Dobro integrirani paketi</B></DT> - - <DD>Debian v integraciji paketov presega vse druge distribucije. - Vso programsko opremo pakira organizirana skupina ljudi, zato lahko vse - pakete najdete na istem mestu, ob tem pa ste lahko prepriani, da smo e - poskrbeli za vse kompleksne teave s soodvisnostjo programske opreme. - eprav menimo, da oblika zapisa deb ima nekatere prednosti pred obliko rpm, - pa je integracija med paketi tisto, kar naredi sistem Debian robustneji. - -<DT><B>Izvorna koda</B></DT> - - <DD>e ste razvijalec programske opreme, boste cenili, da so v osnovnem sistemu - na voljo stotine razvojnih orodij in jezikov, in e milijoni vrstic izvorne kode. - Vsa programska oprema v glavni distribuciji ustreza zahtevam - <A HREF="../social_contract#guidelines">Debianovih priporoil za prosto programje - (DFSG)</A>. To pomeni, da lahko to kodo prosto prouujete ali jo vgradite v nove - proste programe. Na voljo je tudi veliko orodij in kode, primerne za uporabo - v projektih zaprtega tipa.</DD> - -<DT><B>Preprosto nadgrajevanje</B></DT> - - <DD>Zaradi naega paketnega sistema je nadgrajevanje Debiana v nove razliice - res preprosto. Enostavno vtipkajte <tt>apt-get update ; apt-get dist-upgrade</tt> in - nadgradite Debian v nekaj minutah s CD-ja ali pa usmerite apt na enega od ve kot 150 Debianovih - <A HREF="$(HOME)/mirror/list">zrcal</A> in nadgradite Debian preko interneta.</DD> - -<DT><B>Sledilnik napak</B></DT> - - <DD>Debianov <A HREF="http://bugs.debian.org/">sledilnik napak</A> - je javno dostopen. Dejstva, da programska oprema ne deluje vedno tako, - kot uporabniki hoejo, ne skrivamo. Uporabnike prosimo, da poiljajo - poroila o napakah, in jih obvestimo, ko napako odpravimo. Ta sistem omogoa - Debianu, da probleme reuje hitro in poteno.</DD> - -</DL> - -<P>e e niste uporabnik Linuxa, boste uivali tudi naslednje prednosti: -<DL> - -<DT><B>Stabilnost</B></DT> - - <DD>tevilni raunalniki delujejo ve kot celo leto brez ponovnega zagona. - Tudi takrat jih ponovno zaenejo zaradi izkljuitve napajanja ali nadgrajevanja - strojne opreme. Primerjajte to z drugimi sistemi, ki se sesujejo vekrat na dan.</DD> - -<DT><B>Hiter in varen s spominom</B></DT> - - <DD>Drugi operacijski sistemi so hitri na enem ali dveh podrojih, ker pa je - zasnovan na GNU/Linuxu, je Debian lahek in hiter. Programi za Windows vasih - teejo <b>hitreje</b> na GNU/Linuxu z emulatorjem kot v domaem okolju.</DD> - -<DT><B>Gonilnike za veino strojne opreme napiejo uporabniki Linuxa in ne proizvajalci.</B></DT> - - <DD>To lahko asovno zamakne podporo za novo strojno opremo oz. jo vasih onemogoi, - vendar omogoa podporo strojne opreme e dolgo potem, ko jo proizvajalec neha izdelovati - oz. neha poslovati. Izkunje kaejo, da so odprti gonilniki ponavadi veliko bolji od zaprtih.</DD> - -<DT><B>Varnost sistema</B></DT> - - <DD>Windows 95 tako reko ne pozna varnosti. Tudi NT se ni ravno izkazal. - GNU/Linux po letih razvoja postaja zelo varen in Debian to izkoria. - Ob tem se Debian trudi popravke varnostnih teav vgraditi v distribucijo - im prej (ponavadi so popravljeni paketi na voljo v nekaj dneh). - <BR>Izkunje kaejo da naelo 'nejasnost vodi v varnost' ne deluje. - Dostopnost izvorne kode omogoa, da se varnost Debiana ocenjuje v - odprtem okolju, kar prepreuje uvajanje slabih varnostnih modelov.</DD> - -<DT><B>Varnostna programska oprema</B></DT> - - <DD>Mnogi ne vedo, da lahko vse, kar poljejo preko mree, vidi vsak - raunalnik med poiljateljem in prejemnikov. Debian ponuja pakete znamenite programske - opreme GPG (in PGP), ki omogoa poiljanje varne elektronske pote. - Razen tega, ssh omogoa ustvarjanje varnih povezav med raunalniki, - na katerih je nameen.</DD> - -</DL> - -<P>Debian seveda ni popoln. Pogoste so pritobe na naslednjih tirih podrojih: -<DL> - -<DT><I>"<A HREF="../releases/stable/i386/dselect-beginner">Dselect</A> - (ospredje Debianovega paketnega sistema, dpkg) je teko za uenje."</I></DT> - - <DD>Na tem podroju veliko delamo. Debianov novi upravljalnik paketov, APT, - je bil narejen kot osnova za bolje ospredje in dobiva vrhunske ocene. - - ***APT features complete installation ordering, multiple source - capability and several other unique features.*** - - Privlaneji in prijazneji vmesniki do APT so v razvoju.</DD> - -<DT><I>"pomanjkanje priljubljene komercialne programske opreme."</I></DT> - - <DD><p>Res je, da nekateri priljubljeni programi ne delujejo na Linuxu. - So pa za veino na voljo nadomestni programi, ki oponaajo najbolje - znailnosti zaprtih programov, z dodatno prednostjo, da so - <a href="free">prosto programje</a>.</p> - - <p>Pomanjjanje programov kot sta Word in Excel ne bi ve smelo predstavljati - teave, saj Debian vsebuje dve pisarniki zbirki, v celoti sestavljeni - iz <a href="free">prostega programja</a> in sicer - <a href="http://www.koffice.org/">KOffice</a> in - <a href="http://www.gnome.org/gnome-office/">GNOME Office</a>. - <a href="http://www.openoffice.org/">OpenOffice</a> bo na voljo v naslednji - izdaji Debiana.</p> - - <p>Na voljo so tudi razne komercialne pisarnike zbirke: - <a href="http://www.vistasource.com/page.php?id=7">Applixware - (Anyware)</A>, <A HREF="http://www.sun.com/staroffice/">StarOffice</A>, - <a href="http://www.hancom.com/">Hancom Office</a>, - <a href="http://xibios.free.fr/">Axene</a> in druge. - - <p>Za tiste, ki jih zanimajo podatkovne zbirke, Debian ponuja dva - priljubljena programa: <A HREF="http://www.mysql.com/">mySQL</A> in - <A HREF="http://www.postgresql.org/">PostgreSQL</A>. - Na Linuxu delujejo tudi - <a href="http://www.sapdb.org/">SAP DB</a>, - <a href="http://otn.oracle.com/tech/linux/content.html">Oracle</a>, - <a href="http://www-3.ibm.com/software/data/informix/">Informix</a>, - <a href="http://www.ibm.com/software/data/db2/linux/">IBM DB2</a> - in drugi. - - <p>Na voljo je tudi vse ve drugih komercialnih programov, saj vse ve - podjetij odkriva mo GNU/Linuxa in veinoma neizkorienega tria s - hitro naraojoim tevilom uporabnikov - (Linux se razirja prosto, zato prodajnih rezultatov ne moremo uporabljati - za oceno tevila uporabnikov. Po najverjetnejih ocenah je Linux v zaetku 2001 - imel 5% trni in 15 milijonov uporabnikov). -</DD> - -<DT><I>"Linux je teko nastaviti."</I></DT> - - <DD>Tukaj govorimo o nastavitvah, ne o namestitvi, saj se nekaterim - zdi namestitev Debiana preprosteja od namestitve Windows. Je pa res, - da bi veliko strojne opreme (npr. tiskalniki) lahko bilo laje nastavljive. - Tudi nekateri programi bi lahko imeli pripomoke, ki bi uporabnika vodili - skozi nastavitve (vsaj za najpogosteje zahteve). Na tem podroju - veliko delamo. -</DD> - -<DT><I>"Ni podpore za vso strojno opremo."</I></DT> - - <DD>e posebej za zelo novo, zelo staro ali zelo redko strojno opremo, - pa tudi za strojno opremo, ki je odvisna od kompleksnih "gonilnikov", ki - jih izdelovalci izdelujejo samo za Windows (npr. programski modemi). - Je pa v veini primerov na voljo enako delujoa strojna opremaa, ki deluje - z Linuxom. Nekaj strojne opreme ni podprte, ker se proizvajalci odloijo, - da ne bodo razkrili specifikacij. Tudi to je podroje, na katerem veliko delamo.</DD> - -</DL> - -<P>e vas vse to ni preprialo, da poskusite Debian, premislite o naslednjem: -nizka cena (e za ceno telefonskega klica), preprosta namestitev in prava -veopravilnost, ki lahko zlahka podvoji vao storilnost. -Si lahko privoite, da ga ne preizkusite? - -# <P>Sorodne povezave: -# http://alexsh.hectic.net/debian.html diff --git a/slovene/license.wml b/slovene/license.wml deleted file mode 100644 index 065c30aee99..00000000000 --- a/slovene/license.wml +++ /dev/null @@ -1,21 +0,0 @@ -#use wml::debian::template title="Licenca za Debianove spletne strani" NOCOPYRIGHT="true" BARETITLE="true" -#use wml::debian::translation-check translation="1.12" - -<blockquote> -<p>Copyright © 1997-2002 -<a href="http://www.spi-inc.org/">Software in the Public Interest, Inc.</a><br> -P.O. Box 502761<br> -Indianapolis, IN 46250-2761<br> -United States<br> -</blockquote> - -<p>To gradivo se sme razširjati samo v skladu s pogoji, navedenimi -v licenci Open Publication License, Draft v1.0 ali novejši (najnovejšo različico najdete na naslovu -<a href="http://www.opencontent.org/openpub/">http://www.opencontent.org/openpub/</A>). -</p> - -<p>“Debian” in <a href="logos/">Debianov Logotip</a> -sta trgovski znamki podjetja Software in the Public Interest, Inc.</p> - -Prevod licence ni pravno veljaven. Na voljo je izvorna <a href="license.en.html">licenca v angleščini</a>. - diff --git a/slovene/support.wml b/slovene/support.wml deleted file mode 100644 index 3da5a4dc655..00000000000 --- a/slovene/support.wml +++ /dev/null @@ -1,184 +0,0 @@ -#use wml::debian::template title="Podpora" -#use wml::debian::translation-check translation="1.25" - -<UL> - <li><a href="#doc">Dokumentacija</a> - <LI><A href="#mail_lists">Poštni seznami</A> - <li><a href="#usenet">Konference Usenet</a> - <li><a href="#web">Spletna mesta</a></li> - <LI><A href="#maintainers">Stik z vzdrževalci paketov</A> - <LI><A href="#bts">Sledilnik napak</A> - <LI><A href="#consultants">Svetovalci</A> - <LI><A href="#irc">Pomoč vživo preko IRCa</A> - <li><a href="#other">Drugo</a></li> -</UL> - -<hr> - -<h2><a name="doc" href="doc/">Dokumentacija</a></h2> - -<p>Preden se na koga obrnete za podporo, je ponavadi najbolje, če poskušati -rešitev svojih težav najprej poiskati sami. Tako boste večinoma našli odgovore, -ki jih potrebujete, pa tudi v nasprotnem primeru bo izkušnja branja dokumentacije -koristna za prihodnost.</p> - -<p>Na voljo je precejšnja količina dokumentacije za Debian. Glej -stran <a href="doc/">dokumentacija za Debian</a> .</p> - -<HR> - -<H2><A name="mail_lists" href="MailingLists/">Poštni seznami</A></H2> - -<P>Debian GNU/Linux razvija razvejana mreža razvijalcev po vsem svetu. -Elektronska pošta je zato najboljši način za razpravljanje o raznih -temah. Večina komunikacije med razvijalci in uporabniki Debiana poteka -preko več poštnih seznamov. - -<P>Na voljo je več javno dostopnih poštnih seznamov. Za več podatkov glej -<a href="MailingLists/">poštni seznami za Debian</a>. - -<P>Obstajajo tudi številni drugi poštni seznami za Linux, ki niso namenjeni -izključno Debianu. Glej <A HREF="http://oslab.snu.ac.kr/~djshin/linux/mail-list/">kazalo</A>. - -<hr> - -<h2><a name="usenet">Konference Usenet</a></h2> - -<p>Na voljo je več konferenc o GNU/Linuxu. Čeprav niso namenjene -izključno Debianu, lahko uporabiku Debiana ponudijo veliko informacij. -</p> - -<dl> - -# translators are encouraged to add local Linux newsgroups here - -<dt><a href="news:comp.os.linux.answers">comp.os.linux.answers</a> - (moderirano)</dt> - <dd>Občasne objave (FAQ, HOW-TO). Dobro mesto za začetek!</dd> - -<dt><a href="news:comp.os.linux.hardware">comp.os.linux.hardware</a></dt> - <dd>Razprave o vprašanjih strojne opreme</dd> - -<dt><a href="news:comp.os.linux.m68k">comp.os.linux.m68k</a></dt> - <dd>O Linux na procesorjih Motorola 680x0</dd> - -<dt><a href="news:comp.os.linux.setup">comp.os.linux.setup</a></dt> - <dd>Namestitev in konfiguracija sistemov Linux</dd> - -<dt><a href="news:comp.os.linux.networking">comp.os.linux.networking</a></dt> - <dd>Razprave o omrežjih</dd> - -<dt><a href="news:comp.os.linux.x">comp.os.linux.x</a></dt> - <dd>Uporaba X Window Systema na računalnikih z Linuxom</dd> - -<dt><a href="news:comp.os.linux.misc">comp.os.linux.misc</a></dt> - <dd>Razne teme. Konferenca za vse, kar ne spada drugam.</dd> -</dl> - -<dt><a href="news:si.comp.os.unix">si.comp.os.unix (v slovenščini)</a></dt> - <dd>Razprava o sistemih Unix na sploh, s poudarkom na Linuxu.</dd> -</dl> - -<p>Za podroben seznam sorodnih konferenc glej -<a href="http://groups.google.com/groups?group=comp.os.linux">kazalo</a>.</p> - -<hr> - -<h2><a name="web">Spletna mesta</a></H2> - -<p><a href="http://www.debianhelp.org/">debianHELP</a> je spletni portal, na katerem -lahko postavite vprašanja o debianu in dobite odgovore od drugih uporabnikov.</p> - -<p>Koristne povezave o Unixu:</p> - -<ul> - <li><a href="http://dmoz.org/Computers/Software/Operating_Systems/Unix/">\ - Open Directory - Unix</a> - <li><a href="http://www.unixpower.org/">UnixPower</a> - <li><a href="http://unixhelp.ed.ac.uk/">UNIXhelp for users</a> - <li><a href="http://www.geek-girl.com/unix.html">Unix Reference Desk</a> - <li><a href="http://www.ugu.com/">Unix Guru Universe</a> - <li><a href="http://attila.stevens-tech.edu/~khockenb/comp-unix-admin.html">\ - comp.unix.admin FAQ</a> -</ul> - -<HR> -<H2><A name="maintainers">Stik z vzdrževalci paketov</A></H2> - -<P>Na voljo sta dva načina, da se obrnete na vzdrževalce paketov. -Če jih želite obvestiti o napaki, preprosto podajte poročilo o napaki -(glej razdelek o sledilniku napak spodaj). Vzdrževalec bo prejel kopijo -poročila o napaki. - -<P>Če želite samo kaj sporočiti vzdrževalcu paketa, lahko uporabite -posebne psevdonime, ustvarjene za vsak paket posebej. Vsako sporočilo, poslano na naslov -<<EM>ime_paketa</EM>>@packages.debian.org bo posredovano odgovornemu -vzdrževalcu ustreznega paketa. - -<HR> -<H2><A name="bts" href="Bugs/">Sledilnik napak</A></H2> - -<P>Distribucija Debian GNU/Linux distribution vsebuje sledilnik napak z natančnimi -podatki o napakah, ki so jih prijavili uporabniki ali razvijalci. -Vsaka napaka dobi identifikacijsko številko in ostane v sledilniku dokler ni -označena kot odpravljena. - -<P>Če želite prijaviti napako, lahko uporabite strani sledilnika napak -ali pa uporabite Debianov paket 'bug' za samodejno prijavljanje napak. - -<P>Za več o podajanju poročil o napakah, pregledovanju prijavljenih napak -in sledilniku napak sploh, glej -<A HREF="Bugs/">spletne strani sledilnika napak</A>. - -<HR> -<H2><A name="consultants" href="consultants/">Svetovalci</A></H2> - -<P>Debijan je prosta programska oprema, ki ponuja brezplačno pomoč -preko poštnih seznamov. Nekateri ljudje preprosto nimajo časa za iskanje -pomoči oz. so pripravljeni najeti koga, ki bi jim vzdrževal oz. nadgrajeval -sistem Debian. Glej stran <A href="consultants/">Svetovalci</A> za seznam -posameznikov in podjetij. - -<HR> -<H2><A name="irc">Pomoč vživo preko IRCa</A></H2> - -<P><a href="http://www.irchelp.org/">IRC (Internet Relay Chat)</a> je sistem -za klepet v živo z ljudmi s celega sveta. IRC kanale namenjene Debianu lahko -najdete na <a href="http://www.freenode.info/">omrežju freenode IRC</a>.</p> - -<p>Za povezavo z IRCom rabite IRC odjemalec. Najbolj priljubljenejši odjemalci so -<a href="http://packages.debian.org/stable/net/xchat.html">XChat</a>, -<a href="http://packages.debian.org/stable/net/bitchx.html">BitchX</a>, -<a href="http://packages.debian.org/stable/non-US/ircii.html">ircII</a>, -<a href="http://packages.debian.org/stable/net/irssi-text.html">irssi</a>, -<a href="http://packages.debian.org/stable/net/epic4.html">epic4</a> in -<a href="http://packages.debian.org/stable/net/ksirc.html">KSirc</a>, -vsi zapakirani za Debian. Ko namestite odjemalec, mu morate naročiti, -naj se poveže s strežnikom. V večini odjemalcev to naredite tako:</p> - -<pre> -/server irc.debian.org -</pre> - -<p>Ko se povežete, se na kanal <code>#debian</code> priključite tako: - -<pre> -/join #debian -</pre> - -<p>Opomba: odjemalci kot XChat pogosto imajo drugačen, grafični uporabniški -vmesnik za priključitev na strežnike/kanale.</p> - -<p>V tem trenutku se boste znašli med prijazno množico prebivalcev kanala -<code>#debian</code>. Vaša vprašanja o Debianu so dobrodošla. -Za pravila kanala glej stran -<a href="http://www.linpeople.org/rules.html">LinPeople rules</a>. - -<p>Če v kanalu #Debian odgovora na vprašanje ne dobite, poskusite kanale -#LinPeople, #LinuxHelp ali #help. - -<hr> - -<H2><a name="other">Drugi viri podpore</a></H2> - -<p>Glej <a href="misc/related_links">sorodne povezave</a>.</p> |